Ribiška družina Idrija je v minulem desetletju uspešno korakala po poti, ki jo že 60 let zaznamuje kontinuirano, zavzeto in družbeno koristno delovanje.

Podobno kot v prejšnjih časih je RD Idrija tudi v obdobju 1997 – 2007 premogla veliko prizadevnih in zaslužnih članov ter funkcionarjev, ki jim ni bilo žal prostega časa in so vestno delovali za dobrobit družinske skupnosti. Redni občni zbori ob koncu februarja ali na začetku marca so bili praviloma dobro obiskani (npr. leta 2005 prisotnih 72 članov), vmes pa so se vsa leta vrstili dokaj pogosti sestanki upravnega odbora in drugih organov.

Iz zapisnikov sestankov in letnih poročil upravnega odbora je moč povzeti obilico zanimivih in zgovornih podatkov. RD Idrija je na primer leta 1997 štela 318 članov in 31 mladih ribičev, leta 2001 že 330 članov, leta 2005 pa 306 članov in 25 mladincev. Število je iz leta v leto nihalo za kakih 20 do 30 oseb navzgor in navzdol, nakazalo v zadnjem obdobju trend upadanja, tako da izkazuje zvestobo »družini« ob 60 – letnici skupaj dobrih 300 odraslih in mladih članov. Pohvalno je dejstvo, da prihaja več kot tretjina članov RD Idrija iz krajev zunaj idrijske občine, med njimi tudi nekaj tujcev. Poudariti je treba, da so finančne obremenitve članov (letna članarina, ribolovnica) manjše kot drugod, zlasti v primerjavi s številom ribolovnih dni. Poleg tega veljajo za »seniorje« še dodatne ugodnosti: člani starejši od 70 let uživajo polovični popust (od leta 2001), prepoved ribolova z blestivko (od leta 2005) pa ne zadeva ribičev v starosti nad 60 let.

Nepogrešljivo postavko v sklopu dejavnosti RD Idrija predstavlja slej ko prej turistični ribolov, ki močno vpliva na njeno finančno poslovanje. Idrijska »družina« ima od Idrije do Kobarida odprtih 11 mest za prodajo turističnih ribolovnic. Prodaja omenjenih dovolilnic je bila izjemno visoka v razdobju 1998 – 2000 in je leta 2000 dosegla rekordno število 2533 prodanih kart (tuji turisti 2203, domači 330). Pozneje je turistični ribolov znatno upadel, leta 2002 tudi zaradi izredno nizkega vodostaja v poletnih mesecih in zaradi neprimerno naraslih voda v jeseni. Leta 2003 je bilo vnovčenih samo 1772 ribolovnic (tujci 1554, domačini 218), leta 2004 znova 2050 ribolovnic (tujci 1808, domačini 242), leta 2005 pa spet le 1473 (tujci 1288, domačini 185). Ob navedenem negativnem »rekordu« se odpira razmislek v dveh smereh:ribiški gostje iz mnogih držav nedvomno prispevajo k promociji Idrije v svetu, poraja pa se bojazen, a bo ribolovni turizem postajal privilegij petičnih.

Temeljnega pomena je seveda bila in ostaja notranja organizacija rednega vsakodnevnega dela in realizacija sezonskih opravil. RD Idrija je v začetku leta 1994 zaposlila prvega ribogojca, druga zaposlitev pa je sledila leta 2001. Po zgledu Tolmincev se je leta 2001 profesionaliziralo tudi mesto gospodarja »družine.« Na področju gospodarjenja se je z letom 2002 pristopilo k timskemu delu in formiralo ustrezno komisijo, ki je bila odtlej zelo dejavna.

Po jubilejnem letu 1997 je RD Idrija skrbela za nadaljnje urejanje Doma ribičev v Kanomlji. Spomladi 1998 so bili prvič odprti društveni (klubski) prostori, vendar so bili zaradi visokih stroškov obratovanja v letih 1999 – 2000 začasno zaprti. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja in dovoljenja za opravljanje gostinske in družabne dejavnosti je bil leta 2001 Dom ponovno odprt, gostinski del pa je bil oddan v najem. Za ponudbo skrbi (po menjavi podnajemnikov) Kulinarika Šinkovec, ki ima na razpolago celotno pritličje, zato se je pisarna »družine« preselila v prvo nadstropje.

Podobno pozornost so ribiči po letu 2000 namenjali bližnji okolici svojega kanomeljskega Doma. RD Idrija je kupila 1.000m2 zemljišča okrog vodnega zajetja in staro žago, da bi lahko povečala zmogljivost obrata. Tako je bilo omogočeno urejanje okolice, zavarovanje izvira in sanacija mostu. Leta 2001 je bil ob izviru zgrajen nov most in urejene brežine potoka pred objektom žage. Dokončno so bile usposobljene naprave za avtomatsko krmljenje rib v bazenih. Že pred tem so bile izvedene sanacije vseh bazenov. Omenjeni nakup zemljišča in opuščene žage je bil izpeljan z namenom, da bi se v naslednjih letih povečalo vzrejo rib ter dalo še večji poudarek gospodarskemu delu. Leta 2006 pa je bila izpostavljena potreba po pripravi projektne naloge za ureditev naravnega bazena ob ribogojnih bazenih.

Preidimo zdaj k predstavitvi konkretnega dela.
Družina se vsako leto temeljito pripravi na novo ribiško sezono. Najprej organizira tradicionalno akcijo čiščenja obrežij Idrijce in njenih pritokov, v lovne vode pa vlaga nove jate ribjih mladic. Po spomladanskem čiščenju se tudi med letom vrstijo različne delovne akcije in potrebni odlovi. Posebej je treba poudariti, da so bila zlasti čiščenja ob koncu marca v zadnjih letih nadvse uspešna, saj so privabila veliko udeležencev, poleg domačinov tudi iz drugih krajev Slovenije in iz zamejstva. Skupaj z razdeljevanjem letnih ribolovnic so se ta delovna srečanja razvila v pravcato obredno druženje. Nad 200 ribičev je že nekaj leta zapored odstranjevalo odpadke in nesnago ob naših vodotokih, prevzemalo ribolovnice v Idriji, Spodnji Idriji, na Želinu in v Cerknem ter zaokrožilo dan v prijetnem razpoloženju. Upajmo, da bo njihov zgled pripomogel k dvigu splošne naravovarstvene kulture.

RD Idrija je v bližnji preteklosti stalno izkazovala skrb za vode na Idrijskem, zlasti v obdobjih nizkega vodostaja, ko je bilo treba vse uporabe nike vode ozaveščati o nujnosti racionalnega trošenja te elementarne naravne dobrine. V okviru rednega dela je »družina« izdajala soglasja za gradbene posege v idrijskih vodotokih s podrobnimi navodili in pogoji, ki so morali biti upoštevani. V posameznih primerih je zaradi nastale škode uveljavljala odškodninske zahtevke. Tovrstno bolj ali manj uspešno sodelovanje so idrijski ribiči vzpostavljali z različnimi investitorji, na primer s podjetji kot so VGP Soča, SGP Zidgrad, Soške elektrarne (SENG) in Podjetje za urejanje hudournikov. Soglasja (s posledičnimi odlovi rib) so se izdajala zaradi gradenj malih hidroelektrarn, opornih zidov, čistilnih naprav, urejanja strug in podobno. Tako je bilo na primer Soškim elektrarnam izdano soglasje za gradnjo male centrale pod Kanomeljskimi klavžami. Sicer pa se izterjave odškodnin marsikdaj zelo zapletajo in zavlečejo.

Žal so se v minulih letih dogajali tudi pomori rib, zlasti leta 2003. V zelo sušnem obdobju je namreč vsak izpust onesnaženih odplak povzročil veliko škodo na ribjem življu. Povzročitelji škode so bili ETA Cerkno (Zapoška), SGP Zidgrad (Ljubevščica) in zlasti Hotel Cerkno, ki je iz bazena izpustil klor v Cerknico. V zadnjem primeru je znašala skupna teža poginulih rib kar 150 kg. Hotel Cerkno je šele konec leta 2005 nakazal 500.000 tolarjev za pomor v Cerknici junija 2003, torej po dvo in pol – letnem pravdanju. Naj mimogrede omenimo še veliko naravno nesrečo leta 2004, ko je jesensko neurje z nalivi na Idrijci in pritokih povzročilo za skoraj 26.680.000 tolarjev škode.

Pomembno vlogo v razvejani dejavnosti RD Idrija je vselej igralo strokovno delo. Družina od leta 1995 sistematično sodeluje pri projektu repopulacije soške postrvi. Uspela je dokazati, da so prave soške postrvi tudi tiste marmorirano pikaste ribe, ki se jih najde v izvirnih predelih nekaterih idrijskih vodá. Leta 1998 je bila s sodelovanjem Zavoda za ribištvo iz Ljubljane izvršena tretja inventarizacija reke Idrijce, katere izsledki so bili leta 2000 predstavljeni na posebni tiskovni konferenci. V oktobru 1999 je bil skupaj z Zavodom za ribištvo organiziran prvi večji izlov rib v rezervatu v mestu Idrija. Ribiči so se leta 1998 vključili v raziskovalne naloge in analize vodá, ki sta jih izvajala Rudnik živega srebra in Gimnazija Jurija Vege Idrija. Domača ribiška čuvajska služba je leta 2000 izdelala dobrodošel kataster onesnaževalcev idrijskih vodotokov.

Veterinarski zavod Slovenije je takrat in pozneje bedel nad zdravstvenim stanjem ribjega staleža v ribogojnici in izvajal redne laboratorijske preiskave rib. Leta 2001 je Zavod za ribištvo pozitivno ocenil Srednjeročni ribiško – gojitveni načrt za obdobje 2001 – 2005. RD Idrija se je leta 2002 na povabilo Inštituta Jožefa Stefana iz Ljubljane vključila v mednarodni projekt IdriCat, ki proučuje onesnaženost Tržaškega zaliva z živim srebrom. V zapisnikih iz let 2005 in 2006 pa so zabeležene udeležbe na tečajih RZ Slovenije in sodelovanje s strokovnjaki Zavoda za ribištvo.

Gospodarjenje je bilo v zadnjih letih – podobno kot v preteklosti – smotrno načrtovano in izvajano. Tako je na primer leta 2003 znašala vrednost vloženih rib v idrijske vode blizu 20 milijonov tolarjev. V programu za leto 2005 je bila poudarjena potreba po povečanju matične jate soške postrvi, v načrtu gospodarjenja za leto 2006 pa je predstavljala pomembno postavko zagotovitev pol milijona iker te plemenite ribe. Prav tako je v letih 2005 in 2006 »družina« soglašala, da je treba povečati vlaganja merskih rib v vse ribolovne revirje, če naj se zagotovi bogatejši ulov in izdatnejšo prodajo turističnih ribolovnic.

Med razlogi za občuten deficit ribjega staleža v idrijskih vodah se zlasti po letu 2000 ugotavlja navzočnost velikega števila ribojedih ptic. Postrvi, lipani in šarenke so žal priljubljena hrana velikih kormoranov in sivih čapelj. Ribojede ptice povzročajo obilico preglavic, saj redčijo fond rib, kar se odraža na zmanjšanju ulova in v upadanju ribolovnega turizma. Na območju RD Idrija je po razpoložljivih podatkih stalno naseljenih več kot 200 sivih čapelj, veliki kormorani pa priletijo občasno v jatah okrog 50 do 70 ptic. Omenjeni »divji lovci« po približnih ocenah uplenijo toliko rib, kot jih nalovijo skupaj vsi domači ribiči – člani in turisti. Ribiči so praktično nemočni, saj tudi ukrepanje na državni ravni ni učinkovito. Na območju RD Idrija streljanje ribojedih ptic ni dovoljeno, uporaba plašilnih pištol pa zaleže bore malo.

Vodstvo RD Idrija se zaveda pomena navzočnosti v medijih in prisotnosti na odmevnih prireditvah. V tem smislu je bilo v preteklih letih storjeno marsikaj. Družina je skupaj z RD Tolmin leta 1998 izdala brošuro in zgibanko o soški postrvi. Istega leta si je zagotovila svojo spletno stran, ki je bila v naslednjih letih vedno bolje obiskana in uvedla izmenjavo informacij preko elektronske pošte. Leta 1999 je bil v specializirani italijanski ribiški reviji objavljen izjemno odmeven prispevek o turističnem ribolovu na Idrijci; po mnenju poznavalcev so taki članki zelo redki. Leta 2000 je RD Idrija sodelovala pri izdajanju in ponatisu turističnih prospektov in se udeležila nekaterih sejmov. Istočasno je podprla filmski projekt o Krajinskem parku Zgornja Idrijca, katerega del je posvečen Idrijci, ribjemu življu in ribolovu. Leta 2002 se je nadaljevalo z uvajanjem sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, saj je bila v tem času večina ribiško – gojitvenih načrtov že izdelana v računalniški obliki. Leta 2004 so se idrijski ribiči udeležili Sejma počitnic 2004 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in Sejma Alpe – Adria ter sodelovali pri ponatistu prospekta Idrijsko – Cerkljansko. Z ribolovnicami ali ribami so leta 2006 sponzorirali nekaj prireditev.

Vidno mesto v življenju in delu RD Idrija pripada družabnim srečanjem in ribiškim tekmovanjem. Iz leta v leto se pri Domu ribičev v Kanomlji vrstijo poletni pikniki, ki so po ustaljeni tradiciji dobro obiskani. Leta 2002 je bilo tovrstno družabno srečanje 31. avgusta posebej slovesno, saj je zaznamovalo 55. obletnico delovanja RD Idrija; na svečanem zboru ribičev so bila podeljena republiška in družinska priznanja. Že na začetku minulega desetletja se je leta 1997 organiziralo tekmovanje v vezenju muh. V naslednjih letih se je oblikovala nadvse uspešna tekmovalna sekcija, ki si je doslej pridobila kar nekaj lepih pokalov. Tako je bil v oktobru 2005 prirejen sprejem za tekmovalno ekipo, ki je v tistem letu dosegla odlične rezultate (fotografija desno). V pokalu ZRD Primorske je ekipa članov osvojila prvo mesto, mladinci tretje mesto, tako da so idrijski tekmovalci skupno odnesli prehodni pokal za leto 2005.

RD Idrija se ne zapira v svoj lastni krog, ampak vzdržuje dokaj redne in koristne stike z ribiškimi organizacijami v širšem primorskem in slovenskem prostoru. V polpreteklem obdobju je potekalo sodelovanje z ZRD Primorske in RZ Slovenije, pa tudi s primorskimi in nekaterimi slovenskimi ribiškimi družinami. Na strokovnem in gospodarskem področju velja posebej izpostaviti plodno sodelovanje z RD Tolmin. Leta 2004 so se idrijski ribiči udeležili praznovanja 50 – letnice ZRD Primorske v Ilirski Bistrici, ko so vsi člani prejeli lep spominski zbornik. Naj spomnimo, da opravljajo nekateri člani RD Idrija tudi pomembne funkcije v organih ZRD Primorske in RZ Slovenije.

Ribiško družino je na prelomu let 2006 in 2007 žal močno prizadel nepričakovan udarec. Prvič v 60 letni zgodovini družine se je na pojavil virus IHN ( infekciozna hematopoetska nekroza), ki se je iz ZDA preselil v Evropo in sprožil bolezen v skoraj vseh srednjeevropskih državah. Virus sicer ljudem ni škodljiv, povzroča pa množičen pomor Idrijskem rib. Tako je v decembru 2006 in januarju 2007 v ribogojnici v Kanomlji poginilo kar 2.500 od skupaj 12.000 sterilnih šarenk, ki so bile gojene za turistični ribolov. Po inšpekcijskem pregledu in v skladu s pravilnikom o ukrepih za nadzor ribjih bolezni bo morala RD Idrija pristopiti k radikalni sanaciji celotne ribogojnice. Potrebno bo pokončati vso ribjo populacijo v bazenih, zunanjem naravnem bazenu in valilnici, tako da bo škoda znašala več kot 40.000 evrov. Sledila bo še obvezna sanacija objektov ( izsuševanje in razkuževanje) in po ponovni naselitvi rib faza opazovanja, ki bo trajala trikrat po šest mesecev. RD Idrija se bo slej ko prej trudila izpolnjevati srednjeročni načrt ribje repopulacije voda, pri tem pa računa na pomoč RD Tolmin, RZ Slovenije, obeh občin Idrija in Cerkno in nekaterih poslovnih partnerjev.

Jubilejno leto 2007, kljub nenadejani veliki škodi v ribogojnici, začenjajo idrijski ribiči v prazničnem razpoloženju. Komisija za odlikovanja je pripravila predloge odličij ob 60. obletnici RD Idrija. Prejemniki republiških in družinskih priznanj zaslužijo iskrene čestitke, celotna »družina« pa najboljše želje za uspešno delovanje v prihodnje.

avtor besedila: Janez Kavčič,

avtorji fotografij: JaniPeternelj(str.4),

Robert Zabukovec (naslovnica, str. 7, 15), arhiv RDI

oblikovanje: Imagines vizualne komunikacije

tisk: Grafika Bevk