Količina ujetih rib se je v prvem desetletju po letu 1947 postopno povečevala in dosegala že 700 do 900 kg letno. Vendar so leta 1957 nalovili samo 428 kg rib, ker so želeli dati vodam več, kot so iz njih vzeli. To kaže na tedanje smotrno in dolgoročno gospodarjenje, ki so ga večinoma uresničevali tudi pozneje. Ribiško etiko so spoštovali, razen redkih izjem.

Leta 1955 je bila večina članov disciplinirana, društvo je sodišču prijavilo le dva krivolovca. Leta 1956 so zaradi nediscipline pri odlovu enega člana izključili, dva pa kaznovali z opominom. To je očitno zaleglo, saj naslednje leto kršitev pravil ni bilo. V obdobju od 1957 do 1976 se je letni ulov rib gibal od 1.000 kg do 1.900 kg. Statistika športnega odlova je na primer za leto 1961 zabeležila naslednje podatke: 3.290 postrvi v teži 1.002 kg in vrednosti 701.400 din, 1.360 lipanov v teži 420 kg in vrednosti 294.000 din ter 30 klenov v teži 20 kg in vrednosti 4.000 din.

MUHARJENJE

Skupno so torej idrijski ribiči leta 1961 odlovili 5.510 rib v teži 1.702 kg in vrednosti 1.181.400 dinarjev. Povprečni odlov na člana je bil 41 postrvi in 17 lipanov. Inozemski in domači gostje so leta 1961 že odlovili 830 rib v skupni teži 260 kg in vrednosti 182.000 din. Da bi povečali možnosti odlova, so v gospodarskem načrtu za leto 1962 predvideli čiščenja voda v Majnšku, kjer je bilo potrebno vložiti nov zarod. Cenik je bil leta 1962 naslednji: stari člani 5.500 din, novi člani 6.000 din, samo ribolovnica za člane drugih družin 4.000 din, enodnevna dovolilnica za člane 400 din in za inozemske goste 1.800 dinarjev. Navedeni podatki kažejo, da je postajal pomemben tudi turistični ribolov, ki se je iz leta v leto povečeval. Prve turiste so na Idrijskem zabeležili leta 1959, ko je bilo prodanih komaj sedem začetnih dnevnih ribolovnic. Po desetletju, leta 1968, pa so turisti izkoristili že 245 lovnih dni. Športni ribolov je sčasoma postal ena izmed najbolj priljubljenih oblik turizma. Idrijski razgledi so leta 1960 (št. 1) poročali: “Ob naših vodah se je dvignilo število gostov. Prišli so posebno iz bližnje Italije. Bili so zelo zadovoljni, ker noben resen ribič ni odšel praznih rok. Letos jih pričakujejo še več, zato se trudijo, da bo za naslednjo sezono vse pripravljeno. Zelo verjetno je tudi, da se bodo odločili za povečanje zunanjih bazenov, kar bi imelo za posledico boljšo oskrbo z ribami tudi v prehrani prebivalstva.” V isti reviji je bilo leta 1962 (št. 1) zabeleženo: “Delo naše ribiške družine zasluži vso pohvalo tudi zato, ker je ena redkih organizacij, ki je pravilno razumela tudi problem našega tujskega prometa ter je postala eden glavnih činiteljev za domače in inozemske goste.” Kronist Srečko Logar pa je bil tudi kritičen: “Žal pa je disciplinsko razsodišče moralo kaznovati kar 7 članov z denarnimi kaznimi, enega pa so morali celo izključiti, kar nam jasno kaže, da imamo še precej ljudi, ki iščejo v ribištvu materialno korist. Kaznovanih je bilo tudi 5 nečlanov in 2 inozemska ribiča.”