Dolgoletni društveni tajnik in častni član Ribiške družine Idrija Ivan Bevk je leta 1988 v Ribiču zapisal: “Idrijca s svojimi pritoki Belco, Kanomljico in Cerknico sodi med najlepše in najbolj čiste reke na Slovenskem. Krasijo jo številni slapovi, živožuboreči slapasti pretoki, bistri tolmuni, lepa prodišča, aluvialne ravnice, rečne terase in drugo. Svojo pot si utira po številnih lepih soteskah, ki so ponekod v zgornjem toku tudi divje prepadne. Bogata je z ribami, predvsem s potočno

postrvijo, amerikanko in lipanom. Tu je znamenito Divje jezero, težko prehodna soteska Kramaršca, ob reki so številni spomeniki kulturne dediščine kot npr. Klavže itd. Idrijca pa se ponaša tudi z več kot štiristo let starimi ribolovnimi pravili, ki so bila sicer skromno zapisana v Karolinškem rudarskem redu za idrijski rudnik iz 1580. leta.” Žal lahko preberemo v nadaljevanju istega članka tudi naslednje ugotovitve: “Dejstvo je, da je v preteklosti skoraj vsako leto prihajalo do večjega ali manjšega onesnaževanja idrijskih voda in pomorov rib. Poleg tega je bilo vedno več tudi gradbenih posegov na naših vodotokih, od marsikdaj vprašljivih ali celo nepotrebnih regulacij do pretirane gradnje malih hidroelektrarn, kjer niso spoštovali zahtev in pogojev ribičev. Prav zato je bila vedno aktualna zahteva po poostritvi nadzora, tako ribiške družine kot tudi pristojne inšpekcijske službe. To je bilo toliko bolj pomembno, ker so bile novogradnje večinoma locirane na ribiških gojitvenih potokih.” Idrijske ribolovne vode so bile resda vsa leta po lestvici čistoče razvrščene v prvo ali drugo

Divje jezero.

kategorijo, vendar sta bila njihova čistost in živelj v njih pogosto ogrožena. Težave so povzročale razne odplake in občasna onesnaževanja. Več stoletij je bil glavni onesnaževalec živosrebrov rudnik, zato je razumljivo, da so se razmere v Idrijci izboljšale po prenehanju proizvodnje strupene tekoče kovine. Zlasti topilnica je z odlaganjem prežganih ostankov rude v Idrijco dolga leta povzročala veliko škodo. Seveda so marsikdaj negativno vplivala na razmere v vodotokih tudi druga idrijska podjetja in radikalni strojni gradbeni posegi, na Cerkljanskem pa je prirodno okolje spreminjalo obratovanje tovarne ETA. Ribiška družina Idrija se je vedno zavedala, da je njena dejavnost pomembna za celotno družbeno skupnost. Dr. Franjo Kordiš je leta 1986 v svoji knjigi upravičeno zapisal: “Danes se ribiška družina posveča tudi preprečevanju onesnaževanja voda in skrbi za snago rečnih in potočnih obrežij.” Ribiči so se vselej med prvimi vključevali v naravovarstvena prizadevanja in se z lastnimi zgledi trudili dvigati stopnjo ekološke zavesti in kulture v družbi. Leta in leta so bili prisiljeni izterjevati odškodnine od povzročiteljev škode, da so lahko obnavljali in razvijali življenje v naših vodah. Oglejmo si vsaj nekaj fragmentov iz bogate kronike prizadevanj za čiste vode in zdrav ribji živelj.