Uspehi vsake organizacije temeljijo na delu njenih članov. Ribiška družina Idrija se ob 50-letnem jubileju lahko pohvali z dejstvom, da je v minulih letih premogla številno in večinoma tudi prizadevno članstvo. Ribolov je postajal med ljudmi vedno bolj priljubljen in rekreacija mnogim, ne glede na leta. Zato je število članov družine, starih in mladih, postopoma raslo.

Omenili smo že, da je imela Ribarska zadruga leta 1949 skupno 67 članov in 41 športnih ribičev ter leta 1951 skupno 71 članov in 37 športnih ribičev. Ribiško društvo je leta 1956 štelo 50 članov. Že takrat so na rednem letnem občnem zboru predlagali, naj se sprejme še 10 do 15 pionirjev in mladincev, kar je predstavnik Ribiške zveze Slovenije toplo pozdravil. Statistika naslednjih petih let je zabeležila: 1957 - 48 članov, 1958 - 53 članov, 1959 - 61 članov, 1960 - 66 članov in 1961 - 80 članov. Leta 1959 je bilo ob članstvu v Idriji še 5 ribičev v Sp.Idriji in 9 v Cerknem. V letu 1962 je bilo organiziranih ribičev že 90, med njimi precej naraščaja in delavcev,

Idrijski in cerkljanski ribiči s priljubljenim rudniškim zdravnikom dr. Ivanom Hribernikom.

ki so našli oddih pri ribolovu. Leta 1963 je Ribiška družina narasla na 110 članov, od tega v Idriji 63. Zanimiv je bil seznam "idrijskih" naročnikov "Ribiča" za leto 1965; v njem je bilo 54 oseb z območja pošte Idrija, 9 z območja pošte Sp.Idrija, 21 z območja pošte Cerkno, 12 z območja pošte Ljubljana ter skupno še 8 oseb iz Maribora, Nove Gorice, Izole in Železnikov. Leta 1966 se je v sklopu Ribiške družine Idrija formirala 12-članska mladinska sekcija. V letih 1969 - 1980 so redno sprejemali od 10 do 20 novih članov letno (nekaj jih je vmes izstopalo), tako da se je število vključenih ribičev dvignilo od 136 na 220. Največji številčni prirastek je Ribiška družina Idrija doživela v letih 1980 - 1984. Tako so na primer leta 1982 sprejeli kar 64 novih članov. Leta 1984 je bilo članov že 391, mladincev 12 in pionirjev 57. Družina je imela takrat celo 16 ribiških čuvajev (pozneje bistveno manj), eno honorarno zaposlitev v proizvodnji in dve v administraciji. Ponašala se je tudi s petimi častnimi člani. Revija "Ribič" je leta 1985 prihajala na naslove 394 "idrijskih" naročnikov. Leta 1986 je bilo starih in mladih ribičev kar 479; članov 406, mladincev 17 in pionirjev 56. Še nekaj več - skupno 493 (!), je bilo vseh ribičev v času idrijske 500-letnice leta 1990, in sicer članov 417, mladincev 32 in pionirjev 44. Ohranili so še 5 ribiških čuvajev, 3 honorarce v administraciji in 2 v proizvodnji. Do leta 1995 je skupno število članov in podmladka zmerno nazadovalo (1991 - 484, 1992 - 447, 1995 - 460), še vedno pa je pomenilo 2 % vseh ribičev na Slovenskem. Ob 50-letnem jubileju se spodobi, da se spomnimo tistih posameznikov, ki so opravljali vodstvene funkcije in se posebej izkazali pri društvenem delu. V obdobju Ribarske zadruge 1947 -1953 so bili najbolj dejavni Stanislav Mazi, Stanko Saksida, Ljubo Kolakovič, Peter Blaznik, Božidar Verbič, Anton Prebil, Franc Felc, Josip Kenda, Srečko Novak, Stanko Kobal, Jože Kržišnik, Karel Šebenik, Anton Jereb, Ludvik Vončina in še nekateri. Ribiško društvo Idrija je imelo leta 1954 skupno 12 odbornikov. To so bili: Jože Kržišnik, Albin Kovačič, Anton Jereb, Ludvik Vončina, Anton Čuk, Anton Prebil, Peter Blaznik, Franc Eržen, Evgen Prelovec, Mihael Močnik, Ljubo Kolakovič in Karel Šebenik. Predsednik je bil Jože Kržišnik, tajnik pa Albin Kovačič. Med 52 člani je bilo 20 rudarjev; člani so bili tudi direktor rudnika Josip Kenda, gozdarski inženir Stanko Mazi in zdravnik dr. Ivan Hribernik. Leta 1956 je bil predsednik društva Ljubo Kolakovič, tajnik Janez Mauser, gospodar vode Ludvik Vončina, pomočnik gospodarja Franc Eržen in blagajnik Anton Jereb. Poleg treh odbornikov je deloval še 3-članski nadzorni odbor, 3-člansko razsodišče in ribiški čuvaj. Trije najzaslužnejši funkcionarji so prejeli denarne nagrade, pet najboljših članov je dobilo brezplačne ribolovnice, 14 članov pa je bilo pohvaljenih.