Bistra reka Idrijca s številnimi pritoki ustvarja ugodne naravne pogoje za življenje rib, zato ima ribolov na Idrijskem in Cerkljanskem dolgoletne in bogate tradicije. Najstarejše podatke o ribolovu v naših krajih najdemo v srednjeveških urbarjih okrog leta 1300, prva zapisana ribolovna pravila pa je uzakonil rudarski red za idrijski živosrebrov rudnik že leta 1580.
Več stoletij je bil ribolov privilegij fevdalne, v Idriji zlasti rudniške gosposke, od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne pa je spadal pod pristojnost gozdne uprave. Pogoste škode so ribjemu življu povzročale posledice obratovanja rudnika, plavljenja lesa in hude povodnji, zato so v skrbi za reprodukcijo zaroda že pred 1. svetovno vojno uredili prve ribogojnice. Takrat so letno nalovili okrog 500 kg rib.
Po 2. svetovni vojni so v Idriji leta 1947 ustanovili prvo ribiško organizacijo, ki je štela v začetku 49 članov. Ker je postajal sčasoma ribolov vse bolj priljubljen, se je v naslednjih desetletjih število članstva na Idrijskem in Cerkljanskem povzpelo nad 400, pritegnili pa so tudi okrog 70 mladincev. Ribiška družina Idrija, ki ob 50-letnem jubileju združuje 2 % vseh slovenskih ribičev, se nedvomno uvršča med najuspešnejša ribiška združenja v državi.
Temeljna dejavnost idrijskih ribičev je stalna skrb za velikopotezno in načrtno vzgojo in vzrejo ribjega zaroda ter vsakoletno poribljanje vodotokov. Prvo ribogojnico so uredili v Idriji kmalu po 2. svetovni vojni, leta 1956 pa novo in večjo s kapaciteto nad pol milijona iker letno. V letih 1986 -1992 so zgradili sodoben ribogojni kompleks z gojitvenimi bazeni, valilnico in večnamen skim ribiškim domom v Srednji Kanomlji nad Spodnjo Idrijo. Letno lahko pridobivajo milijon iker, vzgajajo obilni ribji zarod in ga vlagajo v zaščitene gojitvene potoke, mladice ustreznih velikosti pa spuščajo v ribolovne vode. Gojijo predvsem potočno postrv, ameriško postrv - šarenko, lipana in v zadnjem času vse bolj tudi plemenito soško postrv kot avtohtono ribjo vrsto jadranskega porečja. Skupni odlov rib se v rekordnih letih dvigne nad 20.000 kosov v teži blizu 8.000 kg.
Ribolov v idrijskih vodah omogoča pristno doživljanje neokrnjene narave, zdravo preživljanje prostega časa, oddih in sprostitev. Zato ni vabljiv samo za društvene člane, ampak iz leta v leto vse bolj tudi za domače in tuje turiste, ki prihajajo zlasti iz sosednjih držav. Ribiška družina proda gostom iz tujine okrog 1500 ribjih dovolilnic letno.
Ribiči se nenehno vkjučujejo v prizadevanja, da bi ohranili čudovito prirodno okolje v slikoviti pokrajini, kjer se srečujeta predalpski in kraški svet. Borijo se proti malomarnemu odmetavanju odpadkov in onesnaževanju voda, organizirajo redna čiščenja rečnih obrežij in prebujajo ekološko zavest. Tudi po njihovi zaslugi je ta del Slovenije, znan po bogastvu naravne in kulturne dediščine, vse bolj privlačen za številne obiskovalce iz domovine in evropskih dežel.